Poslovno potovanje

Poslovno potovanje je povratno potovanje, zaradi službenih potreb delovne organizacije. ^[1]

Globalizacija je v današnjih časih vse večji svetovni trend, katere namen je, da gospodarstvo postane brez meja in medsebojno povezano. Podjetja niso več vezana na domače meje in lahko vodijo kakršnekoli poslovne aktivnosti okoli vsega sveta, zato je povsem običajno, da so poslovna potovanja v porastu. ^[2]

Razlogi za poslovna potovanja:^[3]

• Strokovni razvoj in udeležba na kongresih
• Trženje ali spodbujanje novega ali obstoječega izdelka
• Obisk mesta projekta z namenom evalvacije
• Krepitev odnosa s strankami
• Krepitev zvestobe zaposlenih do podjetja
• Oblikovanje novih partnerstev
• Mreženje
• Prepoznavanje trendov in novih trgov
• Sestanki na drugih lokacijah podjetja
• Obiski strank, dobaviteljev ali partnerjev
• Obiskovanje konferenc in sejmov

Ljudje, ki potujejo zaradi poslovnih razlogov, so uvrščeni v skupino turistov glede na Svetovno turistično organizacijo (UNTWO). V akademski literaturi pa sta delo in turizem obravnavana kot dve raznoliki in kontradiktorni področji življenja. Svetovna turistična organizacija turiste definira kot porabnike, raje kot proizvajalce. Skozi leta poslovna potovanja naraščajo in predstavljajo kar 14% mednarodnega turističnega trga (World Tourism Organization UNTWO, 2014). V študiji je Uriely^[4] predstavil tipologijo popotnikov, ki združujejo delo in prosti čas. Deljeno na motivacijo za potovanje čez spektrum dela na enem koncu in turizma na drugem, je opredelil 4 tipe: potujoče strokovne delavce, migrantske turiste, neinstitucionalizirane delovne turiste in turiste, ki na potovanjih opravljajo svoje delo. Naraščajoče število ljudi, ki se udeležujejo poslovnih potovanj, bi lahko pojasnili s potrebo po interakcijah v živo, ki so izrednega pomena za poslovno aktivnost, kljub višji uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot so email, WhatsApp, Skype, Facebook in druge platforme. Komunikacija v živo je izrednega pomena za poslovni uspeh in je pomembna za reševanje konfliktov, pogajanje pogodb, ukvarjanje s tekočimi sporazumi in za razvijanje pozitivnega, uspešnega in interaktivnega razmerja.^[5]

Prevalenca poslovnih potovanj je pri moškem spolu, z višjo izobrazbo, višjim prihodkom in z več delovnimi izkušnjami. Torej so poslovna potovanja povezana s članstvom v priviligirani socialni kategoriji. Poslovne potnike povezujemo tudi s pripravljenostjo, da plačajo več, kot so povprečne cene za prevoz in nastanitev, ker so nefleksibilni v izbiri datumov.^[6]

Kritičen pregled literature^[7], ki se navezuje na poslovna potovanja je pokazal, da “hipermobilnost“ poslovnih potnikov vključuje pozitivne posledice, kot so: kozmopolitanska identiteta, razširjeno razumevanje kulturnih razlik, povečanje odprtosti mišljenja in okrepljen profesionalni status. Kljub temu pa avtorji trdijo, da je ”hipermobilnost” preveč glamurizirana in poudarjajo psihološke, čustvene in socialne stroške, ki jih prinesejo pogosta poslovna potovanja, kot temno stran hipermobilnosti. Pomembna je tudi subjektivna izkušnja potovanj, kot so občutki dezorientacije, osamljenosti in izolacije, kot tudi socialni stroški na račun prijateljstva in na ravni skupnosti. Težave in stroški, ki se pojavljajo pri službenih potovanjih, so službeni pogoji, organizacija dela in potnikovo zdravje. Študije^[8][9][10] predvidevajo, da naj bi pogosta službena potovanja lahko vodila do fizičnega in emocionalnega distresa, zaradi različnih razlogov, kot so odsotnost od doma, nestabilni ciklus spanja in prehranjevalne navade, srečanje z drugimi kulturami in izpostavljenost okužbam. Številne študije so poskušale identificirati in izmeriti faktorje stresa v različnih fazah poslovne poti.^{[11][12][13][14]}

1. ↑ Business trip. (b. d.). V Collins English Dictionary. Pridobljeno s https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/business-trip
2. ↑ Chuang, Y. S. (2010). Balancing the stress of international business travel successfully: The impact of work-family conflict and personal stress. Journal of Global Business Management, 6(2), 1–9.
3. ↑ Doyle, J. in Nathan, M. (2001). Wherever Next? Work in a Mobile World. London: The Industrial Society.
4. ↑ Uriely, N. (2001). ’Travelling workers’ and ’working tourists’: Variations across the interaction between work and tourism. International Journal of Tourism Research, 3(1), 1–8.
5. ↑ Govindarajan, V. in Gupta, A. K. (2001). The Quest for Global Dominance. San Francisco, CA: Jossey-Bass.
6. ↑ Carlsson, F. (2003). The demand for intercity public transport: The case of business passengers. Applied Economics, 35(1), 41–50.
7. ↑ Cohen, S. A. in Gössling, S. (2015). A darker side of hypermobility. Environment & Planning A, 47(8), 1666–1679.
8. ↑ Espino, C. M., Sundstrom, S. M., Frick, H. L., Jacobs, M. in Peters, M. (2002). International business travel: Impact on families and travellers. Occupational and Environmental Medicine, 59(5), 309–322.
9. ↑ Fisher, S. in Cooper, C. (1990). On the move. New York: Wiley.
10. ↑ Liese, B., Mundt, K. A., Dell, L. D., Nagy, L. in Demure, B. (1997). Medical insurance claims associated with international business travel. Occupational and Environmental Medicine, 54(7), 499–503.
11. ↑ DeFrank, R., Konopaske, R. in Ivancevich, J. (2000). Executive travel stress: Perils of the road warrior. Academy of Management Executive, 14(2), 58–71.
12. ↑ Leider, R. J. (1991). Till travel do us part (stress caused by family separation resulting from business travel). Training and Development, 45(5), 46–51.
13. ↑ Westman, M. (2004). Strategies for coping with business trips: A qualitative exploratory study. International Journal of Stress Management, 11(2), 167–176.
14. ↑ Westman, M., Etzion, D. in Gattenio, E. (2008). International business travels and the work-family interface: A longitudinal study. Journal Of Occupational And Organizational Psychology, 81(3), 459–480.